Pisali smo že o vročem asfaltu in nevarnostih za pasje tačke, še posebno v teh vročih poletnih mesecih. Poleg nevarnosti resnih poškodb pasjih tačk pa psom preti tudi nevarnost toplotnega udara. Vroč zrak, ki je za človeka še popolnoma sprejemljiv, lahko psom že povzroča pregrevanje.
Kaj je toplotni udar?
Toplotni udar je zelo resno in življenjsko ogrožajoče stanje, ki lahko nastane ob fizičnem naporu ali pa zaradi neprimernega, vročega okolja. Je posledica prekomernega dviga telesne temperature. Tako stanje lahko privede do šoka, multiorganske odpovedi in celo do smrti. Zelo pomembno je, da prve simptome pregretja čim prej zaznamo in se nanje čim prej odzovemo. Pes, pri katerem se razvijejo znaki toplotnega udara, potrebuje takojšnjo veterinarsko pomoč.
Zakaj so psi bistveno bolj občutljivi na vročino kot ljudje?
Razlog, da še nikoli niste videli, da bi se vaš pes potil tako kot vi je v tem, da se psi znojijo le na določenih delih telesa in ne tako kot ljudje, ki se ohlajamo z izločanjem znoja skozi žleze znojnice v koži, preko celotne telesne površine.
Kako se pes hladi?
Kljub temu, da imajo tudi psi žleze znojnice po celem telesu, kaže, da v osrednjem termoregulacijskem mehanizmu te ne sodelujejo aktivno. Edine, ki delujejo podobno človeškim, se nahajajo na pasjem smrčku in blazinicah pasjih tačk, vendar k ohlajanju telesa ne prispevajo veliko. Imajo pa psi druge mehanizme ohlajanja:
- Pri visokih temperaturah okolja je najpomembnejši mehanizem ohlajanja evaporacija (toplota se porablja pri izhlapevanju vode v znoju ali slini), ki primarno poteka preko sopenja.
- Ob povišanih temperaturah se kapilare v podkožju razširijo, zlasti v ušesih in na obrazu, da vanje pride čim večji volumen krvi. Ta se na površini telesa hitreje ohlaja kot v notranjosti.
- Tudi dlaka ima pri tem pomembno vlogo, saj je njena glavna funkcija, poleg zaščite kože pred vplivi okolja, preprečevanje izgube toplote. Dejansko deluje kot izolator.
Več o termoregulaciji pri psih si lahko preberete tukaj.
Kateri psi so najbolj občutljivi za toplotni udar?
Toplotni udar je resno stanje za vse pse. Posebno občutljive pa so brahicefalne pasme, ki imajo kratek gobček – mopsi, bokserji, buldogi, itd.. Zaradi svoje edinstvene anatomije se te pasme ne morejo hladiti tako učinkovito kot druge. Psi, ki so že imeli vročinski udar, debeli psi in tisti s temno dlako so prav tako izpostavljeni večjemu tveganju za toplotni udar.
Kateri so vzroki za vročinski udar?
- fizična aktivnost psa v vročem/vlažnem okolju;
- pes puščen zunaj v vročem/vlažnem okolju, brez možnosti zavetja/sence;
- pes puščen v zaprtem prostoru, npr. avtu
“Najpogostejši vzrok nastanka toplotnega udara s smrtnim izidom pri psih je puščanje živali v zaprtem avtomobilu. Ob sončnem vremenu temperatura po 5 minutah naraste za cca.4°C, po 10 min. za 7°C, po 30 min. za 16°C in po 1 uri za 26°C. Tako pri zunanji temperaturi 30°C, temperatura v avtu, po 30 minutah, doseže 46°C in po 1 uri 56°C. Tudi če avto stoji v senci ali če pustimo nekoliko odprta okna, je naraščanje temperature v vozilu lahko za žival usodno.”
Tabela naraščanja temperature v zaprtem avtomobilu in na soncu.
Kako prepoznamo toplotni udar?
Prvi znaki pregrevanja so:
- neprestano močno sopenje,
- iskanje sence,
- povečano slinjenje,
- pordelost kože,
- jezik visi daleč iz gobca,
- vrat je pogosto iztegnjen,
- omejeno gibanje,
- nemirnost, živčnost ali celo panika.
Če se pes nima možnosti umakniti na hladno mesto, v senco, se njegovo stanje hitro slabša in pride do toplotnega udara, ki zahteva takojšnjo veterinarsko pomoč. Znaki so:
- povišana telesna temperatura (40°C in več),
- zmedenost,
- vidne sluznice in jezik so temnordeče,
- pospešeno bitje srca, aritmije,
- hitro in plitvo dihanje,
- apatičnost,
- motnje zavesti,
- otopelost,
- bruhanje, driska,
- dehidracija.
Če pes ne dobi pomoči, pride do stanja šoka: sluznice so blede ali modrikaste, pojavijo se krči, sledi izguba zavesti in pogin.
Kaj v takih primerih storiti?
- Psa prestavimo v senco ali hladen prostor.
- Psu moramo nemudoma postopoma zniževati telesno temperaturo. Hladimo ga s hladnimi obkladki ali mlačno vodo, lahko je tudi tekoča. Ne uporabljamo mrzle vode ali ledu in psa ne potapljamo v vodo, saj ga moramo ohladiti postopno. Pričnemo pri tačkah, nato počasi preko trupa (spodnji del trebuha, ledveno področje), do vratu in zatilja. Normalna temperatura psa je med 38°C in 39°C. Optimalno je, da ga ohladimo na 39,4°C v prvih 30-60 minutah. Da ne bi prišlo do podhladitve, takrat nehamo aktivno ohlajati.
- Če je pes pri zavesti, mu ponudimo mlačno vodo, vendar ga ne smemo siliti, če vodo zavrača. Voda naj bo hladna in NE mrzla.
- Psa čimprej odpeljemo k veterinarju, med vožnjo pa moramo preprečiti dodatno segrevanje (avto predhodno ohladimo, psa ne dajemo v boks, ipd.).
“Tudi če ste psa uspešno ohladili in ne kaže očitnih zdravstvenih težav, ga mora pregledati veterinar. Ob toplotnem udaru lahko pride do neravnovesja elektrolitov v krvi in v hujših primerih do poškodbe notranjih organov. Veterinar mora s pregledom in analizo krvi oceniti, ali pes potrebuje dodatno zdravljenje.”
NAJBOLJ POMEMBNA JE PREVENTIVA!
- Na sprehode se odpravljajte le zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, tako da se izognete najbolj vročemu delu dneva.
- Psa ne siliti v aktivnosti kot so: metanje in prinašanje žogic, vožnja s kolesom in pes, ki teče zraven, ipd. Poleti je plavanje najboljša aktivnost s psom!!!
- Izogibajte se vožnji v pregretih avtomobilih brez klime. Na pot se v vročem delu dneva odpravite le, če je nujno potrebno, psa pa pustite doma, na hladnem.
- Vedno imejte s seboj dovolj vode.
- Psa ne sprehajajte po vročem asfaltu, ker ta oddaja neznosno vročino! Dodatno pozornost imejte skrbniki majhnih in kratkonogih pasem. Majhni psi so bliže tlom in absorbirajo vročino iz tal še hitreje.
- Psa ne privezujte ali puščajte v pesjaku in na vrtu!
- V toplem delu leta NIKOLI ne puščajte psa v avtomobilu, tudi če je parkiran v senci in je vaša odsotnost kratka.
Zapisala: Petra Šarkanj
