Psi imajo izjemno občutljiv sluh, zato lahko slišijo stvari, ki jih ljudje ne morejo. Lahko si torej predstavljamo, kako strašljivo je zanje, ko se brez opozorila pojavijo izjemno glasni zvoki. Včasih so lahko taki nenadni zvoki, brez opozorila, strašljivi tudi za človeka. Raziskave kažejo, da je v pasji populaciji strah pred glasnimi zvoki zelo pogost. Skoraj polovica skrbnikov poroča, da njihovi psi ob glasnih, nepredvidljivih zvokih, kot so ognjemeti, nevihte in streli, kažejo znake strahu oz. tesnobe. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj nasvetov kako psu pomagati pri soočanju z ognjemeti.
Kaj naredijo psi, ko so prestrašeni?
Nekateri psi kažejo očitne vedenjske odzive, kot je tek iz sobe v sobo, korakanje gor in dol, destruktivnost, tresenje, uriniranje, lajanje ali cviljenje ter zavračanje hrane. Drugi pa imajo bolj subtilne načine prikazovanja stiske, kot je iskanje bližine človeka, prekomerno slinjenje ali oblizovanje. Ti psi so lahko v enaki stiski kot prej omenjeni, zato je pomembno prepoznati in obravnavati njihov strah.
Desenzibilizacija
Za svojega psa lahko nekaj storite tudi med samimi ognjemeti, vendar je vsekakor dolgoročno boljša rešitev, da psa navadite na glasne zvoke. S postopno desenzibilizacijo nanje skozi daljše časovno obdobje med letom, ga lahko naučite, da te zvoke povezuje z nečim pozitivnim namesto z nečim, česar bi se moral bati.
10 NASVETOV, KAKO VAŠEMU PSU POMAGATI PREKO SEZONE OGNJEMETOV
1. Izogibajte se sprehodom, ko obstaja večja verjetnost pokanja
S psom raje opravite dolg sprehod, preden se zmrači. Če se vaš pes zelo boji ognjemeta, je smiselno prilagoditi tudi rutino hranjenja. Vzamite si čas in uvajajte te spremembe postopoma, tekom nekaj dni. Tako ne boste nenadoma zmotili rutine svojega psa.
2. Pes na sprehodih na povodcu
V obdobju ognjemetov imejte svojega psa vedno na povodcu. Ob nenadnem poku tako preprečite pobeg zaradi strahu. Tudi pes, ki ima sicer utrjen odpoklic, se lahko zaradi panike na klic ne odzove in pobegne.
3. Poskrbite, da bosta vaš dom in vrt čim bolj varna pred pobegi
Prepričajte se, da so vsa vrata in okna dobro zaprta. Če je mogoče, poskrbite, da vaš pes nima dostopa do vrat, ki vodijo ven. Še posebej takrat, ko ljudje prihajajo v hišo ali iz nje. Za vsak slučaj zavarujte vse morebitne izhode na svojem vrtu. Poskrbite, da bodo vsi v hiši vedeli, da morajo hitro odpirati in zapirati zunanja vrata.
4. V svojem domu ustvarite »varno mesto«, kjer se bo vaš pes lahko skril pred ognjemetom.
Ustvarite varen, zanesljiv “brlog” , ki ga poskusite vsaj malo zvočno izolirati. Naj bo manjši prostor, da se bo pes lahko stisnil vanj. To mu bo dalo občutek večje varnosti. Nekaj primerov: prostor pod stopniščem, napolnjen z odejami; miza, prekrita z odejami; lahko tudi notranji boks, če je nanj vajen. Lahko ga naredite bolj “brlogovskega” tako, da položite vanj odeje in ga prekrijete z debelimi odejami, ki pomagajo dušiti zvok. Psa ne zapirajte v boks, saj je lahko to zanj še večji stres.
Dajte svojemu psu možnosti, da bo lahko izbral, kam se bo skril. Če se vaš pes skrije, ga pustite pri miru. Poskuša narediti tisto, kar zanj deluje najbolje, da bi lahko obvladal strah.
5. Prižgan radio ali TV lahko zmanjšata vpliv hrupa na vašega ljubljenčka
Čim bolj blokirajte zvoke. Zaprite okna in predvajajte glasbo ali prižgite TV, da s tem preglasite zunanji hrup in nenadne strašljive zvoke. Klasična glasba naj bi na pse delovala zelo pomirjujoče.
6. Zagrnite zavese ali pokrijte okna, da čim bolj zmanjšate svetlobo ognjemeta
Ni samo zvok ognjemetov tisti, ki lahko povzroči stisko psa, temveč tudi svetloba in bliski, ki prihajajo od zunaj. V zaprtih prostorih pustite prižgane luči, da zmanjšate vpliv bliskavic.
7. Dostop do varnih območij hiše/stanovanja
Psa ne zapirajte v eno sobo/prostor, saj se pod hudim stresom lahko tudi poškoduje, ko poskuša priti ven. Pes se morda počuti najbolj udobno zvit na svojem običajnem mestu z vami namesto na določenem “varnem mestu”, zato mu omogočite dostop do vseh varnih območij hiše/stanovanja.
8. Psa zamotite/zaposlite
Poskusite psa zaposliti z dlje trajajočim žvečenjem pasjih žvečilk. Lahko si pomagate tudi z igračami, namenjenim polnjenju s hrano, kot je na primer KONG ali tako imenovanimi ”šnoflami”, kjer pes lahko vohlja za hrano.
9. Umirjenost človeka lahko pomaga zmanjšati tesnobo psa
Živali so zelo dojemljive in opazijo, če se obnašamo nenavadno. Sledenje psu naokrog ali pretirana, neobičajna ljubečnost lahko pri psu povzročijo vznemirjenost, živčnost ali zmedenost.
Nič pa ni narobe, če vaš pes poišče vašo bližino, ko je zaskrbljen zaradi hrupa. Vedno je v redu pomiriti psa, ko to potrebuje. Če uživa, ko se z njim pogovarjate in ga nežno božate, s tem ne utrjujete strahu. Zaradi tega se ne bo počutil nič bolj prestrašen. Vendar se poskušajte obnašati čim bolj normalno. Bolj kot spremenite svoje vedenje, bolj lahko postane vaš pes zaskrbljen.
Če se vaš ljubljenček rad igra in mu stres te želje ni prekril, ga lahko pomirite tudi tako, da se igrata z njegovo najljubšo igračo.
10. Posvetovanje s svojim izbranim veterinarjem
Če noben od nasvetov ne pomaga in se vaš pes spopada s hudo tesnobo, se pogovorite s svojim veterinarjem. Najprej se prepričajte, da za to ni zdravstvenih razlogov.
Nekaterim psom bi lahko koristili pomirjevalni feromoni, ki jih lahko dobite pri veterinarju. Študije so pokazale, da so feromoni lahko koristni za lajšanje splošne anksioznosti pri psih. Posvetujete se z vašim veterinarjem o tem in drugih možnostih.
NIKOLI PSA NE KAZNUJTE !!!
Če vaš pes med ognjemeti drvi naokoli ali počne kaj motečega, mu tega ne skušajte prepovedati. Vaš pes se tako obnaša, ker ga je strah in jeziti se nanj je kontraproduktivno. Namesto tega mu poskušajte pomagati z zgornjimi nasveti.
Različni hišni ljubljenčki se s hrupom ognjemetov spopadajo na različne načine. Nekateri se morda želijo skriti, drugi morda želijo biti blizu vas. Pomembno je, da hišnega ljubljenčka ne kaznujete, če laja ali cvili. Ne pozabite, da niso krivi, ker so prestrašeni! Katera koli kazen lahko poveča njihovo tesnobo. Zakaj ognjemeti nekatere pse prestrašijo, drugih pa ne, pa si lahko preberete tukaj.
Zapisala: Petra Šarkanj
