10 znanstveno dokazanih koristi, ki jih prinaša skrbništvo psa
Že star slovenski pregovor pravi, da je pes človekov najboljši prijatelj. Vsi (ali vsaj večina tistih), ki imamo pse, tudi vemo, kaj to pomeni. Prinašajo nam družbo, zabavo, prijateljstvo, občutek zadovoljstva, občutek navezanosti in podobno. Vendar so to »samo« naši občutki. Kaj pa pravi znanost?
Izkazalo se je, da so pozitivni učinki pasjega skrbništva tudi znanstveno merljivi. Spodaj jih nekaj predstavljamo.
(opomba: v originalnem članku je uporabljen izraz »pasje lastništvo« – »dog ownership«, vendar smo se pri Pasji točki odločili za uporabo izraza »pasje skrbništvo«, ker se nam zdi bolj psu prijazen in razumljiv izraz).
1. S psom se počutimo manj osamljeni
V manjši avstralski študiji (povezava) so raziskovali, ali pridobitev psa vpliva na mentalno stanje skrbnika. Pri novih lastnikih so ocenjevali stopnjo osamljenosti, psihološko blagostanje in psihološko stisko. Ugotovili so, da se je občutek osamljenosti bistveno zmanjšal že v nekaj mesecih po nabavi psa.
Nekoliko drugačna študija (povezava) je v ZDA ugotavljala, ali lahko imeti hišnega ljubljenčka pomaga pri reševanju socialne izolacije, osamljenosti in s tem povezanih zdravstvenih problemov. Rezultati so pokazali, da se velika večina udeležencev študije v interakciji z ljubljenčkom počuti manj osamljene, nekaj več kot polovica pa jih verjame, da jim hišni ljubljenček pomaga pri vzpostavljanju stikov z drugimi ljudmi.

2. Psi dobro vplivajo na naše zdravje
Meta-analiza in pregled različnih študij med leti 1950 in 2019 (povezava) je pokazala, da imajo, dolgoročno gledano, lastniki psov za 24% zmanjšano verjetnost smrti v primerjavi z ne-lastniki, posebej na področju kardiovaskularnih bolezni. Lastniki psov imajo v povprečju nižji krvni tlak, manj lipidov v krvi in blažji stresni odziv. Po domače povedano, psi vam podaljšajo življenje.
3. Psi znižujejo raven stresa
V manjši študiji v Južnoafriški republiki so znanstveniki raziskovali vpliv aktivnosti s pomočjo psa na stanovalce v domu za ostarele (povezava). Zanimalo jih je, ali tedenski obisk terapevtskega psa vpliva na stopnjo depresije in na stopnjo anksioznosti uporabnikov. Čeprav v stopnji anksioznosti ni bilo razlike, se je stopnja depresije pri tistih, ki so se srečevali s psom, bistveno zmanjšala. Uporabniki so tudi poročali o povečanih socialnih interakcijah, povezanih z obiskom psa.
Druga študija (povezava) se je ukvarjala s stopnjo stresa pri študentih. V tednu pred zaključnimi izpiti na univerzi so merili količino stresnega hormona kortizola v njihovi slini, najprej pred božanjem psa ali mačke ter po 10 minutni interakciji z živaljo. Raven kortizola se je bistveno znižala.
4. Psi nam lahko pomagajo prebroditi psihološke krize
V ZDA vojni veterani, ki imajo posttravmatsko stresno motnjo (PTSD), lahko dobijo psa pomočnika za lažje prebrodenje čustvenih kriz.
Z meritvami ravni stresnega hormona kortizola so dokazali, da imajo tisti s psom pomočnikom bistveno manjšo stopnjo anksioznosti, jeze in motenj spanja, dosti manj pa je tudi zasvojenosti z alkoholom. Udeleženci so poročali tudi o zmanjšanju težavnosti simptomov, povezanih s PTSD, čeprav ti niso povezani s stopnjo kortizola. Rezultati (povezava) so pokazali, da ima pes pomočnik pri teh uporabnikih velik pozitiven vpliv tako na fiziološke kot psihosocialne kazalnike dobrega počutja.
5. Psi nas spodbujajo k gibanju
Vsi vemo, da pes potrebuje sprehod za opravljanje fizioloških potreb in za ohranjanje fizične kondicije. Študija iz Velike Britanije (povezava) je pokazala, da je pri skrbnikih psov 4x večja verjetnost, da bodo dosegli dnevno priporočeno količino gibanja v primerjavi s tistimi, ki psa nimajo. Pasji skrbniki sprehajajo pse 300 minut na teden, medtem ko se ljudje brez psov gibljejo okrog 100 minut na teden.
6. S psi smo drugim bolj privlačni
V seriji študij so francoski raziskovalci preverjali, ali psi res olajšajo socialne stike med ljudmi (povezava). V prvi študiji je moška oseba prosila za denar ljudi na ulici, s psom in brez psa. Druga študija je bila podobna, le da je bila namesto moškega uporabljena ženska. V tretji študiji je moška oseba (s psom in brez psa) odvrgla nekaj kovancev na ulici in preverjala, ali ji bodo mimoidoči pomagali, da jih pobere. V zadnji pa je moška oseba, s psom in brez, spraševala ženske osebe na ulici za telefonsko številko.
V vseh primerih se je izkazalo, da prisotnost psa pozitivno vpliva tako na pripravljenost mimoidočih, da pomagajo, kot na naklonjenost žensk za nadaljne stike z moškim.
V ZDA so ugotavljali, ali prisotnost psa na fotografiji poveča všečnost fotografirane osebe (povezava). Udeležencem raziskave so pokazali fotografijo posameznika, fotografijo iste osebe s psom in fotografijo iste osebe z rožami. Fotografije s psom so dosegale boljše rezultate pri oceni stopnje sreče, sproščenosti ter dostopnosti osebe na sliki. Nato so udeležencem pokazali fotografijo naravnega prizora, isti prizor s človekom ter isti prizor s človekom in psom. Udeleženci so ocenili, da oseba zgleda bolj srečna in sproščena, če je na sliki prisoten pes.
7. Psi spodbujajo socialne interakcije
V neki študiji (povezava) so ugotovili, da imajo ljudje s psom bistveno večjo možnost, da spoznajo druge ljudi v svoji soseski. Skrbniki psov preko svojega ljubljenčka spoznajo več prijateljev kot skrbniki drugih domačih živali. 40% skrbnikov psov je vzpostavilo globlje vezi z ljudmi, ki so jih spoznali s pomočjo psa.
Druga študija (povezava) je pokazala, da se ljudje, ki čutijo močno čustveno navezavo na svoje ljubljenčke, čutijo bolj povezani tudi z ljudmi.
8. Pasji mladički nas spominjajo na človeške dojenčke
Ste se kdaj spraševali, zakaj se nad pasjimi mladički tako raznežimo?
Konrad Lorenz je postavil hipotezo, da fiziologija dojenčkovega obraza (velika glava, okrogel obraz in velike oči) v nas sproži željo po skrbi za dojenčka. To naj bi bila evolucijska funkcija, s katero se poveča možnost preživetja potomcev (t.i. Kindchenschema).
Študija v ZDA (povezava) je pokazala, da sprožajo pasji mladički v nas podoben odziv kot človeški mladički.
9. Psi nas delajo srečnejše
Japonski raziskovalci (povezava) so ugotavljali, kako vpliva interakcija s psom in gledanje v pasje oči na našo raven oksitocina, tako imenovanega »hormona ljubezni«. Lastniki psov, ki so se dlje časa imeli očesni stik s svojim psom, so imeli višjo raven oksitocina.
Študija med okuženimi z virusom HIV (povezava) je pokazala, da so ti manj depresivni, če imajo psa.
10. Psi pomagajo starostnikom pri ohranjanju kognitivnih funkcij in socialnih interakcij
Več študij je raziskovalo, kako skrbništvo psa in/ali terapija s pomočjo živali vpliva na starostnike. (povezava) Ugotovili so pozitiven vpliv na socialne interakcije in zmanjšanje občutka osamljenosti, ravno tako je prišlo do zmanjšanja problematičnih in agresivnih vedenj ter nemira. Odkrili so tudi pozitivne fiziološke učinke in sicer vpliv na zmanjšanje stresa, znižanje krvnega tlaka, holesterola in trigliceridov, večjo motivacijo za gibanje ter ohranjanje samostojnosti pri vsakdanjih opravilih. Starostniki s kardiovaskularnimi problemi, ki so imeli psa, so imeli daljšo preživetveno dobo od tistih brez psa.
Starostniki z duševnimi boleznimi (povezava), kot so demenca, depresija in psihoze, so po 6 tednih terapije s pomočjo psa poročali o bistvenem zmanjšanju simptomov bolezni, izboljšanju počutja in manjšem občutku depresije. Večinoma so subjektivno občutili izboljšano kvaliteto življenja.
Pri pacientih, obolelih za demenco (povezava), so se po 3 tednih vsakodnevne terapije s pomočjo živali bistveno zmanjšala nemirna vedenja, socialne interakcije so se pa bistveno povečale.
Naši štirinožni prijatelji nas imajo brezpogojno radi in nas podpirajo tudi, ko nam je težko. Čeprav smo mi njihovi uradni skrbniki, znanost dokazuje, da tudi oni na nek način skrbijo za nas.
Povzeto po:
https://www.akc.org/expert-advice/lifestyle/10-science-based-benefits-dog/
Zapisala: Urška Ferletič



