Po dveh velikih izgubah v začetku leta 2023, ko sta za vedno zaspala Phoenix in Yuna, sem se kar hitro odločila za skok v novo zgodbo. Spoznala sem, da me življenje brez psov lahko odpelje na pot napačnih odločitev.
Naši družini se je tako konec junija 2023 pridružila mala, 8 in pol tednov stara labradorka Raven. Naenkrat sem se spet znašla v vlogi skrbnikov, ki obiskujejo naše tečaje. Priznam, da človek kar malo pozabi, kako je imeti mladička enkrat, ko pes odraste in so navade že ustaljene.

Prvi dnevi z mladičkom, v zanj novem domu, znajo biti zelo lepi a hkrati tudi naporni. Menjava okolja je zanj velik stres. Iz edinega okolja, ki ga pozna kot domačega, ga prestavimo v čisto nove življenjske razmere. Po tistem, ko so svoja prva dva meseca življenja, z velikim občutkom varnosti ob svoji mami in med ostalimi mladički legla, uživali, kar naenkrat ostanejo čisto sami. Z drugimi, nepoznanimi ljudmi, živalmi in v novem nepoznanem okolju.
Pogosto se tudi mladički, ki so bili v leglu samozavestni razgrajači, v novem domu prelevijo v plahe in bolj zadržane. Prav taka je bila tudi Raven, kljub temu, da je vzrediteljica poskrbela za odlično socializacijo celotnega legla.

- Omogočimo jim varno okolje, v katerem se lahko spočijejo. Mala Raven ima rada počivališča v obliki “bunkerja”, kamor se lahko skrije, ko začuti potrebo po tem, zato sem ji postavila več takih zatočišč.
- Prvi teden se izogibamo obiskom vseh sorodnikov in sosedov, ki bi radi prišli spoznati in ”mečkati” mladička. Taka srečanja z novimi ljudmi prestavimo na malce kasneje, ko se bo mladič že počutil bolj varno v svojem domu.
- Če je le mogoče, ne spreminjajmo takoj prehrane mladiča. Dober vzreditelj bo dal ob odhodu mladiča poleg tudi nekaj hrane s katero ga je do tedaj hranil. Pogosto se zgodi, da je mladič prve dni v novem domu manj ješč. To je lahko znak stresa, ki v roku nekaj dni izzveni.
- Prve dni ne pretiravajmo s socializacijo. Mladičku omogočimo eno novo izkušnjo na dan. Za tem pa veliko miru, da se lahko odpočije, naspi in novo doživetje osvoji predela in s časom osvoji.
- Mladičku se prilagajamo in dovolimo, da nas spoznava in se nas navaja v svojem tempu. Ne silimo preveč vanj, ga ne božamo, ko in če mu to ne ugaja. Pustimo ga pri miru, ko spi. Tudi s sprehodi ne pretiravamo. Mladički rabijo ogromno spanja, ker rastejo in se še razvijajo – tako fizično kot psihično. Če spanca ni dovolj, lahko postanejo tečni, grizejo in so pretirano vznemirjeni. Takrat lahko zmotno mislimo, da bomo to pretirano energijo pokurili, če se bomo z mladičkom še bolj ukvarjali kot se. V resnici pa je zanj najbolj koristno to, da se mu pomaga s tehnikami umirjanja.
- Ne pozabimo mladička redno voziti ven, da se lahko uspešno uči opravljati potrebo izven bivalnih prostorov. Obstaja pravilo, da se ga najmanj vsaki dve uri, po vsakem hranjenju, po vsakem pitju vode in po vsakem igranju odpelje ven na potrebo. Tako postavljamo dobre temelje sobne čistoče. Mladički, ki se fizično še razvijajo, niso sposobni zadrževati urina dolgo časa. Nikoli se ne polulajo v stanovanju nalašč. Zastareli sistemi kreganja in tiščanja mladičkovega smrčka v lužico nikakor niso primerni in še manj poučni!

Zapisala: Petra Šarkanj



