Teja Vidmar
Inštruktorica pripravnica
Kot otrok si je Teja vedno želela psa, vendar starša takrat nad tem nista bila navdušena. Zadovoljiti se je morala s psi, ki jih je srečevala na ulici. Vse kar je bilo povezano s psi, od programov na televiziji do knjig v katerih so nastopali psi, je pritegnilo njeno pozornost.
Tudi v letih študija želja po svojem psu ni pojenjala. Kljub temu, da je bila zelo aktivna in se ukvarjala z različnimi športi, je bila ves čas odločena, da bo nekoč imela svojega psa. Velik del njenega življenja je bilo usmerjenega v smučanje. 10 let in več je, kot licenciran učitelj, učila otroke smučati. Vse dokler se ni zaposlila.
Ko si je začela ustvarjati svojo družino, se ji je velika življenjska želja izpolnila. Tako je njeno življenje popestril Tobi. Energičen, radoveden, igriv in njej najlepši mešanec na svetu. To je bil njen prvi pes, vendar je kljub neizkušenosti znala zelo dobro poskrbeti, da je Tobiju omogočila polno življenje.
Teja je tako postala aktivna v kinologiji leta 2011. Vse se je začelo z obiskom pasje šole, kjer sta s Tobijem najprej opravila tečaj in izpit Bbh. Delo s psom jo je navdušilo, da je pasji svet odkrivala tudi po končani pasji osnovni šoli.
Kot se za športnico spodobi, se je navdušila nad športno disciplino agility. S Tobijem sta veliko trenirala in tekmovala na državnih tekmovanjih. Tako sta leta 2014 postala pokalna prvaka Slovenije. Leta 2017 se je Tobiju pridružila borderska ovčarka Blue, saj je agility postal del njenega življenja. Z Blue sta tako prehodili enako pot kot s Tobijem in tekmovali.
Kljub velikemu navdušenju in njenimi načrti v pasjem svetu pa se je Teja za nekaj let umaknila iz kinologije in se posvetila družini. Postala je mama sinčku Janu in časa je bilo vedno manj. Ker je pred tem imela v društvu možnost stažiranja v pasji mali šoli in tako možnost učiti nove vodnike, je pridobila veliko novega znanja, predvsem pa izkušenj.
Kljub odsotnosti je to znanje želela nadgraditi. Časa je sicer vedno primanjkovalo, vendar ni izgubila priložnosti za samoizobraževanja. Literatura, on line seminarji in še kaj. Veliko se je naučila tudi od svojih psov. Vsak nov izziv je dobra šola zanjo in njene pse.
Njena velika želja je bila delo z ljudmi in delo s psi, zato se je odločila zakorakati na svojo pot. Pot varstva psov in pomoč pri vzgoji mladičev in učenju njihovih skrbnikov. Zdaj je lahko vsak dan v družbi psov, vozi jih na sprehod, skrbi za njih na njihovem domu ali pri njej doma, vozi jih k veterinarju ali v pasji salon, če skrbniki ne morejo.
Odločila se je, da bi postala del Pasje točke – Pasje šole v mestu, saj so njeni pogledi na sodoben način šolanja psov, predvsem pa družin, enaki. Koncept Pasje točke se ji je zdel primeren in nudi nekaj drugačnega od klasičnih šol. Njena velika želja je opraviti šolanje za pridobitev KZS licence. To željo upa, da bo lahko tukaj uresničila.